Delo.

Če je nekoč veljalo, da brez dela ni jela, to velja še danes.
A danes je mnogo težje najti delo, četudi si to želiš!
Ko pa "postaneš" prilagodljiv in "ne-vzvišen", da sprejmeš tudi delo, ki ga nekoč ne bi za noben denar opravljal, lahko ugotoviš, da je to tudi edina prava "formula"!
Reči si "to zmorem" je že velik korak.
Enostavno ne smeš se ustrašiti, pripravljen moraš biti sprejeti skorajda vse izzive!

Potem pa se
Obnašati, kot to velevajo tvoje moralne vrednote in etična načela!
Nikoli pa ne smeš biti preveč zaverovan v samega sebe in svoja znanja.
Od drugih se vedno lahko učimo!
Sreča.
Ali jo lahko ustvarjamo čisto sami?

Dvomim.
A mar ni prava sreča, če so srečni tudi ljudje v tvoji bližini?
Ni težko privoščiti srečo drugemu, le postaviti se je treba v njegovo kožo!
Edino, če se zavedamo tega,
Smo lahko povsem srečni in umirjeni!

Ljubezen ...

Oh, ja!
Kaj bi brez nje?
Ali ne bi bilo skoraj vse brez pravega pomena?
Mislim, da ne govorim le zase.
Edino zagrizeni samotarji uspevajo v miru in tišini, sami s seboj!
Lepo?
In zdravo?

Za nekatere že!
A jaz pač nisem eden od njih.
Ljubezen do moje zaročenke in njena do mene mi
Je pač (skoraj) vse!
Uspevam ohranjati kar težko pridobljeni lastni notranji mir, ker
Bodisi vreme, politične zdrahe ali korupcija ter kriminal
Lahko gredo mimo mojega uma kot da jih ne bi niti bilo (meditacija!).
Jaz mirno diham, globoko diham, počasi govorim, ko pač govorim, in se
Ene par krat dnevno poglobim v svojo dušo ter pričnem s svojo mantro, molitvijo, zahvalo!
Nočem pridigati prav nikomur, a
Enkrat bo prišel čas, ko bomo morali vsi postati bolj skromni in odprti drug do drugega!!
Cik-cakanje z lastnimi mislimi lahko privede do prevelike napetosti, zato se je pač potrebno umiriti ...

*********************************************************************************
PEACE and LOVE is my slogan, like many others have one! So I'm not so different ...

*********************************************************************************

Zbiratelj (John Fowles)

Jaz, na Blogger-ju jezdec sanj, rad berem knjige!
A imam tudi specifičen okus.
Sama vsebine knjige me mora prevzeti, da se "premestim" v samo dogajanje le te!
No, sedaj berem roman Johna Fowlesa Zbiratelj.
O ugrabitvi nekega dekleta gre, in seveda o ugrabitelju.

Nikoli seveda ne bi storil kaj takega kot on, ugrabitelj.
In morda me prav zaradi tega dejstva še bolj vleče k branju!
Kajti zanima me kaj se dogaja v glavah obeh glavnih junakov; njega-ugrabitelja in nje-ugrabljene!!
Od časa do časa me pa še bolj zanima kaj si o Bogu mislita glavna junaka.
Ljubezen obstaja, to vem!
In zato, po moje seveda!, tudi Bog.

*************************************************************************
Ko sem pred leti delal v Italiji, sem vedno z veseljem bral grafite na zidovih: Dio c'e'.
Ko laik, kar zagotovo sem, lahko povem le to, in meni je to dovolj, da ga čutim, in mi pomaga, ko ga potrebujem (transcedentalna meditacija!?).
Sicer pa ...
Vsak verjame kar želi, imamo svobodno voljo, mar ne?
Takoj po rojstvu še ne, a kmalu za tem pa že!
*********************************************************************************

Zdaj pa bom "šibnil" iz knjižnice kjer pišem ta tekst, in se pridružil svoji zaročenki, ki me čaka (s knjigo v rokah!) pred vhodom v knjižnico.
Pa lepo pozdrav vsem, ki boste namenili nekaj minut branju tega teksta!

Kdo sem?

Hmmm ...
To "ugotovitev" bom prepustil vam, ki me boste brali na blogu!
Lahko pa vam že sedaj povem, da vam svojega imena ne bom izdal.
Pa ne zato, ker mi domači izdajalci niso bili nikoli všeč, jih nisem maral!
Ampak zato, ker se rad "igram" ...
Pa ne z vami!
Rad se igram s svojimi mislimi, v katerih nastajajo raznorazne zgodbe in zgodbice, tako resnično doživete, kot tudi povsem izmišljene, domišljijske.
Morda se bom komu zdel domišljav, a nič zato, ker to sem in to prav rad priznam!
Toda domišljavo samosvoj na lep, pošten in topel način.
Opppsssss ...
Samo, da ne bo kdo zaradi prejšnjega stavka mislil, da sem topli brat, homoseksualec!
Ne, ne, ne!!!
Prav nič nimam proti  njim, tako proti gejem kot lezbijkam, zagotovo nič!
Imam pa kar veliko zoper skrajnežem, ki za dosego svojih ciljev uporabljajo nasilje ...
Po mojem mnenju, po moji presoji nasilje vedno povzroči še večji val nasilja!
Jaz sem pa ...
Oh, srečno, več kot srečno zaljubljen!!!
Tako zelo, da sem se s svojo izbranko že pred časom tudi zaročil.
Vem, da se to sliši, bere kot iz nekih časov, ki so že za nami.
A kaj, ko meni ta svet, v katerem vsi mi živimo tako ali drugače, nič kaj ne diši!
Vse preveč jeze je prisotno in to skorajda na vsakem koraku in iz neštetih različnih vzrokov ...
Meni je sprva kar težko slediti, še sam se lovim!
A se ob tem, ob lovljenju svoje rdeče niti, tudi neizmerno zabavam.
Tako da (zame) ni prav nič čudnega, če pišem recimo v knjižnici, kot to počnem sedaj, in se začnem na glas smejati svojemu pisanju, tistemu, kar sem napisal!
Lahko bi rekel, da sem sam svoj ...
Klovn!
Ja, znam se spraviti v dobro voljo, če sem že zaradi tega ali onega razloga bil slabe.
To pa je, če to vi hoteli ali ne, prav umetnost življenja oz. moč avtosugestije, do katere sem postopno prihajal z vsakodnevno meditacijo in kontemplacijo ter seveda s pisanjem!
Ko sem še pisal knjigo (ja, pred dvema letoma sem končal pisati svojo prvo knjigo, ki pa še bog ne ve kdaj bo ugledala luč sveta?), je bilo to včasih kar naporno, saj sem opisoval res grozne, žalostne in celo strašljive dogodke iz svojega življenja, ki je bilo vse prej kot mirno in lagodno.
Četrt stoletja, sedaj jih imam 46!, sem bil narkoman!
Ja, ja ...
Marihuana, hašiš, kasneje LSD, pa kokain in "na koncu tunela ne-življenja": heroin!
Ker pa sedaj nimam niti najmanjše potrebe ali razloga, da bi okusil katero od prej naštetih drog, lahko mirno in sproščeno o tej svoji preteklosti pišem, a seveda še raje, če si to kdo želi.
Zavedam se, da nisem in nikoli ne bom psiho-terapevt, kajti končano imam le osnovno šolo!
Me je pa po drugi strani veliko naučilo samo življenje, šola življenja, in zame, "ne-šolanega" državljana naše države, ki vse bolj tone in tone, bo seveda vsaka povratna informacija ali želja z vaše strani, s strani bralcev, če se lahko že zdaj tako izrazim, pomenila veliko, saj bom dobil tisti občutek, ki mi je že kar malo manjkal, da sem "v središču dogajanja".
Ja, sem pač egocentrik, toda nikakor nisem EGOIST!
"To" sem bil četrt stoletja in to sem vam že omenil malo prej.

Zakaj?

Oh, zakaj, zakaj ...
Zakaj se je potrebno spraševati, zakaj!
Ali ni najbolje prepustiti se toku življenja in občutkom, ki te spremljajo.
Vedrina je prisotna, ljubezen prav tako in če to ni dovolj, potem pa res ni nikoli ničesar dovolj!
Eni namreč kar naprej tarnajo, jadikujejo in celo koga ali kaj obtožujejo.
Šment, jaz seveda nisem prav noben šaman ali šarlatan!!
Če kaj sem, sem pač človek srednjih let, ki je res veliko doživel in predvsem ogromno slabega preživel!
Enakost, bratstvo in svoboda so že davno tega vzklikali v Franciji.
Ne bom rekel, da se je potrebno vračati nazaj, ker to seveda ni mogoče in zaželeno.
Obstaja pa še večja nevarnost za prav vse nas, če bomo drveli brezglavo naprej, v prihodnost, ki je še ni!
Sicer pa ...
Tega se lahko zaveda vsak posameznik, ali pač ne.

It is up to you, dear friends!
Ljubezen, mir, pravičnost, humanizem, meditacija, Bog!
Uganiti je potrebno, kaj nam je bolj pomembno, in se nato le počasi sprehajati v družbi svoje Odločitve!
Zakaj bi bil kdorkoli nesrečen?
In, če že, zakaj mu ne bi pomagali, ko je na tleh.
Jaz sem vedno pripravljen dati kakšen prijateljsko obarvan nasvet, ki bo pomagal najti NOTRANJI MIR!